Naj bo to lep začetek nečesa novega. In vedi, da to, da si vsaj enkrat izgubljen, je morda najlepše kar se ti lahko zgodi, saj to pomeni, da si končno svoboden. Biti svoboden pomeni imeti življenje, saj se končno lahko sam odločaš, kako ga boš doživel zunaj predvsem pa znotraj sebe.
Najlepši del sveta je znotraj nas in ko uvidimo, lahko to energijo delimo tudi z drugimi, ne da bi imeli strah, da jo lahko kadarkoli izgubimo. Takrat začnemo zares uživati v opazovanju in raziskovanju te čudovite kreacije in imamo možnosti za vsaj nekaj življenj.
Ko se ne spomniš več kot enega stavka, kaj si ta dan doživel, je to še en izgubljen dan. Pozabil si na edinstveno lastnost človek – zavedanje.
Naša življenja niso le merjena v letih. So merjena v življenjih ljudi, ki se jih dotaknemo.
Večina ljudi uči tisto, kar verjame, da je dobro za njih in ne kar je dobro za njihove učence. Zato se zaljubijo v svoje znanje kjer jih premaga lasten ego. Začnejo braniti znanje in zamujati življenje.
Od mojstra želite, da je slaven, in tako izgubi svojo prostost. Šele potem boste sprejemali, kar ima za deliti, a takrat bo z vami delil tudi svoje omejitve.
Če je bog, potem ni evolucije in življenje izgubi ves pomen. Če ni boga potem ostane zavedanje čudovitosti življenja in bog se pojavi v tebi.
Dobro je, da umiraš vsak dan (ne tvoje telo, temveč ti) s čiščenjem negativnih emocij (na primer podoživljanjem, kaj se ti je zgodilo). Če ne umirajo tvoja prepričanja, dogme, kaj je prav in kaj ni, potem je skodelica tako polna, da vanjo ne more priti nič več življenja (tako se velikokrat počutijo starejši ljudje). Izbriši,
Ljudje, ki ne znajo razumeti smrti bodo kljub temu umrli (velikokrat še prej in kot posledica stresa) in hkrati zamudili zaključni dogodek (ali zagrenjeni ali zaspani).
Samomor je zamujena priložnost, ki se nikoli ne vrne. Ljudje, ki imajo veliko izzivov imajo več možnosti, da razumejo napisano in največja neumnost je, da končajo preden je telo pripravljeno končati. Če to naredijo je njihova energija izgubljena.