Za vplivanje nujno potrebujemo pozornost, ki je lahko na zavedni in/ali nezavedni ravni. Če imamo pozornost sogovornika na nezavedni ravni, lahko uporabljamo bolj direktne sugestije. Pri zavedni pozornosti sogovornik kritično vrednoti naše besede, zato je potrebno sugestije prikriti, saj se bo drugače zavedal kaj mu želimo sugerirati.
Pozornost na zavedni ravni je zlasti pomembna na začetku komunikacije, dokler sogovornik še ni v sugestibilnem stanju.
Opportunity oziroma ustvarjanje priložnosti je kot da bi odpirali okna. Če nekdo daje ukaze, izgleda, kot da vpije skozi zaprto okno. Prevzem ukaza je odvisen predvsem od njegove moči (od jakosti vpitja) in blokade zavednega dela (zvočne izolacije).
Ko pa uporabimo tehnike ustvarjanja priložnosti, se okno odpre in sogovornik ne razmišlja več kritično oz. ne vrednoti naše sugestije (sprejema jih nezavedno).
V sklopu proaktivnih tehnik imamo veliko število tehnik za ustvarjanje priložnosti boljše sugestibilnosti. Razdeljene so na 6 področij in zajemajo tehnike socialne dinamike, predokvirjanja, naprednih jezikovnih vzorcev, hipnotičnih vzorcev in indukcij ter metafor.